Življenjski zapožički iz francooslovanskega jezika v ruščinskem jeziku po vojni leta 1812: Paradox kulturnega vpliva

Uvod: Od antagonistike do adaptacije

Vojaščina leta 1812, razumevana kot narodnoosvobodilna in patriotska, je ustvarila močan ideološki trend za izračunavanje vsega francoskega kot sovražnega. Vendar so jezikovni procesi pokazali paradoks: kljub uradni in javni francofoobiji, francooslovanski jezik in njegovo leksikično vplivo niso le ne izginili, ampak so se prilagodili, globlje se vmešali v rusko govorno tkivo. Povojni obdobje je postalo časom za prekinitje zapožičkovanja, ampak za njihovo kakovostno transformacijo: iz sfer svetovnega etiketa so prešli v sfero življenja, umetnosti, politike in socialne misli, pogosto izgubljajo odrešen «gallicistični» barv in pridobijo status neutralne ali celo visoke leksike.

1. Historični kontekst: zamenjava kulturnih paradigme

Pred 1812 letom je bil francooslovanski jezik jeziku aristokracije, vrsta «latinskega jezika» višjega sveta. Otechestva vojna je drastično spremenila njegov status: javno uporaba je postala znak zlovnega toka, pa tudi nepatriotičnosti. Vendar so se že v 1820-ih, z odprtjem meja po Zagrančnih pohodih ruske vojske, plemstvo (posebej ožarnišča) znova srečali s francooslovansko kulturo, vendar ne kot s etalonom, ampak kot z objektom kritičnega mislevanja. To je povzročilo dvojno odnos: jezikovno izračunavanje na javnosti in nadaljnje bično in intelektualno sprejem v zasebnem območju in književnosti.

2. Glavni tematski plasti povoznih zapožičkovanj

Zapožičkovanja so prišla večji del iz salonskega žargonja, ampak iz sfer, aktualnih za povojni in preddecembristično družbo.

A) Vojaščina in uprava:
Rusija, postala vodilna evropska država, je zapožičkala terme, povezani z novo vojaško in civilno realnostjo. Na primer:

«Ešelon» (fr. échelon — stopnja, stopnica) — na prvotno vojaški termin za zgradbo vojakov, kasneje — za železniški sestav.

«Sapeur» (fr. sapeur), «mina» (fr. mine) — termi inženirskih enot, ki so postali posebej aktualni po vojni.

«Režim» (fr. régime) — v pomenu državnega sistema ali ustanovljene rednosti.

B) Politika in socialna misel:
Tisto je bilo obdobje, ko se je začelo aktivno sprejemati leksika, povezana z revolucionarnimi in liberalnimi idejami, ki je dosegel vrh v sredini stoletja.

«Parlament» (fr. parlement), «buržoazija» (fr. bourgeoisie), «proletariat» (fr. prolétariat — preko francooslovanske socialistične književnosti).

«Inteligencija» — čeprav je beseda imela latinske korenine, je prišla v ruščinski jezik preko poljskega, ki je, v svoji vrsti, zapožičkal iz francooslovanskega (intelligentsia).

«Komunizem» (fr. communisme), «socijalizem» (fr. socialisme).

В) Književnost, umetnost in moda:
Francija je ostala zakonodajka smaka. Novi termi so opisovali realitete kulturnega življenja:

«Vodvilj» (fr. vaudeville), «repertoar» (fr. répertoire), «igra» (fr. pièce).

«Avangard» (fr. avant-garde) — na prvotno vojaški termin, v XIX stoletju pa je začel biti uporabljen v prenesenem smislu.

«Boulevard» (fr. boulevard — širok prospekt na mestu bivših utrdb), «trotuar» (fr. trottoir).

«Model» (fr. modèle), «maneken» (fr. mannequin), «korzet» (fr. corset).

Г) Bytne leksike in gastičnost:
Te besede so bili hitro obrusčene, ne več kot tujce.

«Marmelad» (fr. marmelade), «majonез» (fr. mayonnaise), «omelet» (fr. omelette), «buljon» (fr. bouillon).

«Meble» (fr. meuble), «garderob» (fr. garde-robe), «toalet» (fr. toilette — na prvotno «umivanje», «pripravljanje v red').'

3. Lingvistična sudba zapožičkovanj: asimilacija in semantični premiki

Po 1812 letu so zapožičkovanja prešla bolj žestok filter nacionalnega zavesti.

Semantična adaptacija: Besede so pogosto pridobile novo, specifično ruščinsko pomen. Na primer, «šaromžnik» — od francooslovanskega obratka cher ami («dragi prijatelj»), s katerim so prosili lokalno prebivalstvo za hrano odstopajoči iz Rusije francoski vojaki. Beseda je pridobila ponižilni odtenek «poprošajke».

Fonetično in morfološko obrusčenje: Besede so aktivno pristopile k pravilom ruščinske gramatike: «restoran» (fr. restaurant) je dobil ruščinsko glagolno obliko, «kofe» (fr. café) — moški rod, v nasprotju z izvirnim srednjim.

Funkcionalna sprememba: Če so bile do vojne gallicizmi markirale socialni status, so po vojni postale pogosteje nominalne potrebne, zapolnjevaje luke za nova pojam.

Interesantan dejstvo: Samo besedo «gallicizem» (fr. gallicisme) — oznaka francooslovanskega zapožičkanja — je v ruščinski znanstveni obrat pridobila v prvi polovici XIX stoletja, v obdobju aktivnega razmišljanja o tem jezikovnem pojavu.

4. Vloga književnosti: od Karamzina do Gogolja

Ruščinski pisatelji so igrali ključno vlogo v sudbi francooslovanskih besed. Če je N.M. Karamzin v koncu 18. stoletja zavzema zavedno zapožičkovanja iz francooslovanskega («dober» iz touchant, «industrija» iz industrie), takoj po vojni je bilo odnos bolj kritičen. A.S. Gribojedov v «Gori od uma» (1824) je zarezal mešanico «francoskega z nizkoverhnjim». Vendar pa je sam jezik komedije vseboval veliko trdo sprejetih zapožičkovanj («restoracija», «publica», «kalamboar»). V.G. Belinski je v 1840-ih aktivno uporabljal in širil novo družbeno-politično leksiko francooslovanskega izvora, vidijo v njej orodje za izraz progresivnih idej.

7. Završek: Rezo neokonske epohe

Vojaščina leta 1812 ni ustavila procesa zapožičkovanja, ampak je drastično spremenila njegov značaj in ideološko obarvo. Francooslovanski jezik je iz jezika simbola tujega, čeprav počitenega, kulture postal eden iz ključnih kanalov pridobivanja v Rusijo sodobnih evropskih političnih, socialnih in znanstvenih konceptov. Večina zapožičkovanj tega obdobja ni bila površinska moda; so označevali realitete, za katere v ruščinskem jeziku ni bilo ekvivalentov, in zato so se trdno koreninili, postali nedeljiv del ruščinske leksike.

Takmo je povojni obdobje pokazalo, da imajo jezikovni procesi značilno inercijo in sledijo logiki kulturno-intelektualne potrebe, ki lahko krši trenutne politične trende. Francooslovanska zapožičkovanja po letu 1812 so jasen primer kulturne resiličnosti in sposobnosti jezika, da se bogati tudi pri «poraženem» v ideološkem nasprotju izvora.

Постоянный адрес данной публикации: