Čemu se Židi pripisuje največja inteligencija? Razbor mita in resnice

To je eden izmed najživečejših in najspornih stereotipov. Varno je takoj ločiti dve stvari: sebavzgovarjanje v židovski kulturi in zunanj stereotip, ki pogosto ima antisemitsko naravo.

Kratki odgovor: večina Židov se ne smatra «najbolj inteligentnimi» v smislu biološkega prevlasti. To je večinoma zunanj znak. Vendar v notranjosti skupnosti resnično obstaja kultura izobraževanja in intelekta, ki je rodil ta mit.

Tu je podroben razbor tega, kje je to predstavo vzelo.

1. Stereotip z očesa antisemitskega

Paradox je, da je ideja o «židovskem umu» dve strani ene medalje. Za antisemite je to dokaz «židovskega zavoda». Zdi se jim, da če so Židi vsedale (v znanosti, financah, pravosodnosti), potem so zavedni, kovarjeni in združeni proti ostalim. Za samih Židov je to pogosto razložitev njihovega preživljanja: v svetu, kjer so jim bili prepovedani lastništvo zemlje in zasedanje poljedelstva (kot v srednjeveški Evropi), edini pot do preživljanja so bile gramotnost, trgovina, pravosodnost in medicina.

2. Kulturalni faktor: «Moraš se učiti»

În judaizmu je učenje svetih besed (Tore, Talmuda) nikoli ni bilo zadeva le izbranih sveščenikov. Gramotnost in more biti braniki so bile obveznost vsakega moškega. To je ustvarilo unikalno kulturo. Učitev knjige: v krščanski Evropi so bili dolgo časa celo kralji negramotni. U Židovih pa je ravvin (učitelj) bil počitenje več, kot bogati trgovec. Talmudski metod: učenje Talmuda ni bilo zaborževanja, ampak zapletene logične spore, iskanje protirečij, argumentacija. Več stoletij so židovski otroci treningirali možgani tako, kako so drugi narodi treningirali telesa v rytarskih turnirih.

3. Historični faktor: prepoved fizičnega dela

Med srednjem vekom v Evropi so Židom pogosto prepovedovali lastništvo zemlje in vstop v remeselne gildije (krščanom je bilo prepovedano dati denar v ročno z razmerjem). Imali so le «intelektualne» profesije: založništvo, zlatarstvo, pravosodnost, medicina, trgovina. To «prirodni izbor» je skozi generacije utrdil povezavo «žid — intelektualni delo».

4. Znanstveni podatki: ali so res resnično bolj inteligentni?

Preiskave IQ kažejo, da so Židi-askenazi (evropski Židi) v povprečju dosežejo 0,5–1 standardno odklonitev nad povprečjem (okoli 110–115 proti 100). Posebno visoki so verbalni in matematični intelekt.

Začem je? obstoje dve glavni razlogi.

Bolezni kot plačilo za geniálnost. Pri askenazih se pogosto pojavljajo genetične bolezni (npr. bolezen Teja-Saxa). Izvedlo se je, da nosilci mutacijskih genov v enem primerku imajo višji ravnek inteligencije (boljša mijeлиzacija živčnih celic). V pogojih življanja v gettu in proganjanjih je naravni izbor lahko utrdil te mutacije.

Sociokulturni izbor. Najbolj inteligentni in izobraženi moški v židovskih skupnostih so bili najbolj želeni ženilci (večinoma bogati, vendar geniálni «iešebotniki» so se poročali z hčerkami bogatih trgovcev). Socialna mobilnost je gibalna prek inteligencije, ne prek fizične sile ali bogastva.

Veliko «no»: tudi druge skupine so inteligentne

Če vzamemo svetovno statistiko, so askenazi res na vrhu po Nobelovih nagradah. Vendar če vzamemo današnje teste PISA, najvišje ocene so pri Kitajcih, Singapurčanih, Koreancih. Inteligencija je odvisna od kulture in sistema izobraževanja, ne od krvi.

Rezultat

Židi ne smatrajo se «najbolj inteligentnimi» v šovinističnem smislu («mi smo najvišja rasa»). Vendar so (in celoten svet) opazili, da so se skozi stoletja združene pogoje (prepoved vojne in poljedelstva + kultura učenja) naredili zelo konkurenčnimi v svetu idej, tehnologij in denarja.

Najnatančnejši odgovor: menijo, da so okoliščine in tradicija naredile, da so razvili možgani za preživljanje, in to delovalo.

Permanent link to this publication: