Udogojenje Božjega rojstva, to je rojstvo Boga v človeški obliki, je osnovni dogmat krščanstva in absolutno neprijetna ideja za islam. To osnovno razliko, razcep med dvema avraamskimi religijami, izhaja iz njihovega jedrnega razumevanja narave Boga in njegove veze z svetom. Razmišljati o tej temi je treba sistemski, analizirajoč bogoslovne osnove, interpretacijo enakih zgodovinskih oseb (Jezusa/Ise in Marije/Marjam) in posledice za religiozno prakso.
V krščanstvu je Božje rojstvo ne le čudo, ampak centralno dogodilo svetovne zgodovine, predvečno odločitev Boga o spasenju človeštva.
Dogmatična esence: Bog-Slovo (Logos), drugo Lice Svetega Trojstva, predvečno rojeni iz Očeta, sprejema človeško naravo, neslijanno in nerazdelno jo združuje z božjo naravo v osebi (ipostasi) Jezusa Kristusa. To je formulirano v dogmatih Chalcedonskega sobora (451). Jezus Kristus je pravi Bog in pravi človek v eni osebi.
Cel in pomen: Cel Božjega rojstva je ispitavanje. Bog postane človek, da bi preko svoje svobodne smrti in Vzkrisenja porazil greh in smrt, preobratil padlo človeštvo s seboj in dal mu možnost obogočenja (teozisa). «Bog se je postal človek, da bi človek postal bog» (sv. Atanazij Veliki).
Značilo Marije: Marija ni samo majka proroka, ampak Božičnica (Theotokos). Jeje soglasje («se, Služabnik Gospodov») postane neizbavno pogojo za rojstvo. Jeje devstvo pred, med in po rojstvu podčrta nadprirodnost dogodka. Dogmat o neposkvrnjenem začeščanju (1854) v katoličanstvu potrjuje, da je bila začeta brez prvotnega greha, da bi postala dostojna nareča za Boga.
Islam je zgrajen na principu absolutne transcendentnosti in enobojstva (tauhid). Vsaka misel o združitvi Boga z stvarnim svetom, pa še posebej z človekom, se gleda kot najtežji greh širk (mnogobojstvo, dajanje Allahu sočastnikov).
Dogmatična pozicija: Allah je absolutno nepoznaten, nima slike, ni rojen in ni rojen. Jezus (arabsko Isa ibn Maryam) je eden izmed največjih prorokov (rasul) in poslanikov Allaha, vendar le človek. Koran jasno negira Božje rojstvo: «Ne verujejo ti, ki pravijo: «Veseljuje se, da je Allah — Mesiha, sin Marije»... Ne verujejo ti, ki pravijo: «Veseljuje se, da je Allah — tretji iz treh»» (5:72-73).
Interpretacija rojstva: Zgodba rojstva Ise je opisana v Koranu (sura 19) kot največje čudo, ki potrdi vesnovno moč Allaha, vendar ne njegovo rojstvo. Iza rodzi se iz Marije po besedi Allaha («Buđi!»), podobno kot je Adam bil ustvarjen brez očeta in matere. To je čudo ustvarjanja, ne združitve narav. Koran izreče, da je Iza «ne več, kot služabnik», ktoremu je Allah daroval milost (43:59).
ZNACIe MARIJAM (MARIE): Marjam v islamu je največja iz žensk, vzor čistote, bogoslužja in pokornosti. Je izbrana Allahom, vendar je ustvaritev. Jeje devstvo pri rojstvu Ise podčrta izjemnost tega prorockega znaka (ajata), ne njen vloga kot Božičnice. Izraz «Božičnica» za muslimane je pokvarjen.
| Aspekt | Krščanstvo | Islam |
|---|---|---|
| Sušnost Jezusa/Isa | Edinorođeni Sin Božji, drugo Lice Svetega Trojstva, Bogoljud. | Veliki prorok in poslanik Allaha, le človek, «služabnik Allaha». |
| Dogodok rojstva | Božje rojstvo: Voplovljenje predvečnega Logosa v človeško naravo. | Čudo ustvarjanja: Ustvarjanje proroka brez očeta kot znak vesnovne moči Allaha. |
| Rola Marije/Marjam | Božičnica (Theotokos). Jeje osebno soglasje — pogojo za rojstvo. | Majka proroka, največja iz žensk, simbol čistote in pokornosti. |
| Bogoslovni kontekst | Trinitarne: Bog eden v treh Licah (Oče, Sin, Duh). Voplovljenje je dejanje Sinov. | Striko monoteistične (tauhid): Bog absolutno eden in nima «sočastnikov». |
| Cel misije Jezusa/Isa | Iskupitev greha vseh ljudi preko žrtvene smrti in Vzkrisenja. | Potrditev prejšnjih odpravljenj (Tore), pravilno izročilo enobojstva in predpazovanje o sodnem dnu. |
| Konec življenja | Volilna krska smrt in telesno Vzkrisenje — osnova vere. | Prevzitev na nebesa brez smrti na križu (križ je bil drugemu). Vrne se pred koncem sveta kot pravi sodnik. |
Tako je dogodek, ki ga krščani imenujejo Božje rojstvo, v islamu interpretirano kot največje čudo prorockega služba. To razliko ni lokalna ali manjša. Nastaja v samem srcu obeh religij:
V krščanstvu Bog žrtvno vstopi v svet, da ga izleči iznotra, delijo z človekom njegove trpljenje do smrti.
V islamu Bog ostaja absolutno transcendentnim Voditeljem, ki vodi človeštvo preko jasnega vodstva (Koran) in prorokov.
Poskusi približiti te pozicije na bogoslovnem ravni so obsojeni na neuspeh, ker negirajo jedrne doktrine enega drugega. Vendar je razumevanje te radikalne razlike osnova za uvazni dialog. Znanje, da je za muslimana priznanje Jezusa za Boga najtežji greh, a za krščana negiranje njegove božnosti negiranje samega spasenja, strani lahko izogibajo se brezplodni polemiki in se osredotočijo na skupne etične vrednote in socialno sodelovanje, resno počivajoč na globini in notranji logiki vere enega drugega.
New publications: |
Popular with readers: |
News from other countries: |
![]() |
Editorial Contacts |
About · News · For Advertisers |
Serbian Digital Library ® All rights reserved.
2014-2026, LIBRARY.RS is a part of Libmonster, international library network (open map) Keeping the heritage of Serbia |
US-Great Britain
Sweden
Serbia
Russia
Belarus
Ukraine
Kazakhstan
Moldova
Tajikistan
Estonia
Russia-2
Belarus-2